Visok krvni tlak je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti in smrti. Dejansko je skoraj 40 odstotkov smrti ljudi, mlajših od 60 let, povezanih s hipertenzijo, 20 odstotkov ljudi, mlajših od 50 let, pa trpi zaradi visokega krvnega tlaka.
Težava je, da imajo bolniki malo simptomov, če sploh kakšnega, zato ne merijo, niti ne nadzirajo svojega krvnega tlaka. Ker se ne zavedajo svojega stanja, ne poročajo o svojih simptomih, dokler se ne pojavi razlog za zaskrbljenost. In ko se simptomi pojavijo, so pogosto že v akutni urgentni fazi.
Večino smrti, povezanih s tem stanjem, lahko pojasnimo s pomanjkanjem pravilnega zdravljenja oziroma sploh kateregakoli zdravljenja, saj je zdravljena le približno četrtina primerov.
Ko je enkrat postavljena diagnoza, je ključno, da bolniki redno merijo svoj krvni tlak, delajo zapiske in nadzorujejo spremembe. Tako lahko nujne primere odkrijejo v zgodnji fazi in preprečijo nadaljnjo škodo.
Ambulantni merilniki krvnega tlaka in tisti za domačo rabo bolnikom omogočajo natančno diagnozo na podlagi statistike njihovega visokega krvnega tlaka. Tako bolniki vedo, kdaj poiskati zdravniško pomoč in kdaj morajo spremeniti življenjski slog.
Hipertenzija je prikriti morilec. Ker ima malo simptomov, če sploh kakšnega, lahko ostane neopažena. Izvedite, kako lahko merilniki za domačo rabo izboljšajo nego bolnika.
Kako delujejo merilniki krvnega tlaka?
Merilniki krvnega tlaka so neinvazivni in neboleči. Napihljive manšete, ki so pritrjene na napravo za merjenje tlaka, namestite okoli nadlakti. Krvni tlak lahko izmerimo na dva načina:
Oscilometrični merilniki
Pri teh napravah namestite manšeto ali na zapestje (pri tem roko dvignete do višine srca) ali na nadlaket. Manšeto napihneta in sprostita elektronsko krmiljena črpalka in ventil. Naprava uporablja elektronski senzor za tlak za prikaz numerične vrednosti. Čim je pretok krvi prisoten, vendar omejen, bo tlak v manšeti periodično nihal sočasno s cikličnim raztezanjem in krčenjem brahialne arterije. Vrednosti sistoličnega in diastoličnega tlaka so izračunane iz neobdelanih podatkov z uporabo algoritma.
Avskultatorični merilniki
Ti prav tako uporabljajo napihljivo manšeto, nameščeno okoli nadlakti na približno isti višini, kot je srce. Ko je manšeta napihnjena, tlak pa se počasi sprošča, kri začne spet teči v arterijo. Silovit tok ustvari pulzno sinhrono bobnenje (prvi Korotkoffov zvok). Tlak, pri katerem je zvok prvič zaznan, pa je sistolični krvni tlak. Tlak v manšeti se še naprej sprošča, dokler zvoka ni več mogoče zaznati, kar predstavlja meritev diastoličnega arterijskega tlaka.
Ustvarjanje pravega okolja
Nekateri ljudje se negativno odzovejo na klinično okolje, kar ima lahko škodljiv učinek na njihove meritve. Zaradi tega so lahko merjenja doma bolj zanesljiva. Ko merimo krvni tlak na kliniki ali doma, je pomembno, da standardiziramo okolje, tako da je sproščeno in mirno. Bolnik bi moral sedeti, roko pa imeti podprto in iztegnjeno.
Izbira pravega merilnika
Merilniki krvnega tlaka so medicinsko upravičeni le, če so zanesljivi, pravilni in točni. Prav tako jih je treba pravilno uporabljati v pravih pogojih.
Merilniki za domačo rabo morajo imeti vsaj oznako CE, čeprav to ni zagotovilo, da so bili klinično testirani.
Merilniki za domačo rabo so običajno oscilometrični. Za bolnike, ki potrebujejo zelo natančen rezultat, so primernejše avskultatorične meritve, ampak te ponavadi uporabljajo le zdravniki.
Za dvojno varnost obstajajo merilniki, ki izvajajo obe metodi testiranja (Korotkoffovo metodo, ki jo uporabljajo zdravniki, in oscilometrično metodo), kar prinaša zanesljive rezultate tudi v posebnih pogojih.
Doseganje najbolj natančnih meritev
Natančnost meritev je odvisna od številnih dejavnikov, na primer:
- DRŽE TELESA
Za naprave, ki merijo tlak na zapestju, je treba komolec rahlo pokrčiti, merilnik pa držati v višini prsi (vzporedno s srcem). Za naprave, ki merijo tlak na nadlakti, mora biti roka sproščena in postavljena na mizo.
- OKOLJA
Stres bo povišal krvni tlak, zato morate biti čim bolj sproščeni. Ambulantno merjenje krvnega tlaka omogoča zanesljivejše merjenje, saj bolniki niso izpostavljeni ‘učinku belega plašča’, ki lahko napihne rezultate, še posebej pri dovzetnih bolnikih. Je pa klinično merjenje krvnega tlaka uporabno pri pregledu in obravnavi domnevnih in pravih primerov hipertenzije.