Kako lahko pride do urinske inkontinence?

Mehur se običajno večkrat na dan izprazni na našo zahtevo. Za to je odgovorna zapletena interakcija med mehurjem in živčnim sistemom. Če pride do motenj v tem procesu, lahko pride do urinske inkontinence.
V prvih letih življenja se majhni otroci naučijo zavestnega nadzora nad izpraznjevanjem mehurja – v latinščini znano kot mikcija.

Na žalost je kompleksen proces prostovoljnega izpraznjevanja mehurja dovzeten za motnje zaradi določenih nevroloških bolezni, kot so demenca, pa tudi zaradi naravnega procesa staranja, kar lahko privede do urinske inkontinence. Tipičen simptom vseh oblik urinske inkontinence je nehoteno uhajanje urina, bodisi med naporom, kot je kihanje ali skakanje, ali med dvigovanjem težkih predmetov.

Pogosti vzroki urinske inkontinence

Pri moških je ena najpogostejših vzrokov urinske inkontinence operacija prostate, saj pogosto vključuje odstranitev dela sfinkterja. Vendar pa moški pogosto trpijo zaradi t. i. prelivne inkontinence (kronična zastojna inkontinenca) že pred odstranitvijo prostate, pri čemer je del sečnice stisnjen ali zaprt zaradi prostate. Pri ženskah nosečnost in hormonske spremembe med menopavzo oslabijo medenično dno in lahko povzročijo šibkost mehurja ter nehoteno uhajanje urina, pogosto v obliki stresne inkontinence.
Zaradi teh zelo različnih vzrokov je prvi korak pri zdravljenju šibkosti mehurja ugotoviti skupaj z zdravnikom, kje je težava. Le s pravilno diagnozo je mogoče terapijo prilagoditi individualnim potrebam in doseči uspeh. Sodobne možnosti zdravljenja in visokokakovostni izdelki za inkontinenco omogočajo, da lahko uspešno obvladujete vsakdanje življenje.

(1) Anatomija in naloge sečnega trakta

Mehur se nahaja neposredno pred maternico (nekoliko pod njo) pri ženskah, medtem ko je pri moških ob sramnični kosti blizu danke. Zaščiten je s strani medenice in je povezan preko dveh sečevodov z ledvicami, ki mehur napolnijo z urinom. Ko je mehur približno poln, posebni receptorji o tem obvestijo možgane. Takrat začutimo vse močnejši nagib k uriniranju. Na srečo je mehur zelo raztegljiv, kar nam omogoča, da lahko urin zadržujemo dlje časa.
Kapaciteta mehurja se zelo razlikuje od osebe do osebe in je odvisna tudi od telesne teže.

Za zavestno praznjenje polnega mehurja so primarno odgovorni močni sfinkterji, ki jih lahko ciljno sprostimo takoj, ko želimo izločiti urin. Mišice medeničnega dna podpirajo sfinkterje in držijo sečnico ter mehurjev vrat v pravilnem položaju.
Zdrav sečni trakt običajno preprečuje nehoteno uhajanje urina, tudi če je mehur poln ali izpostavljen določenemu naporu, kot je pri kihanju, kašljanju ali fizični dejavnosti.

(2) Funkcija mehurja

Oblikovanje in izločanje urina sta vitalna procesa za organizem, ki služita naslednjim namenom:
• Izločanje urinskih snovi iz krvi,
• Uravnavanje telesne tekočinske bilance,
• Varovanje kislinsko-bazičnega ravnovesja v organizmu.
Količina urina, ki se proizvede na dan, ni odvisna le od količine zaužite tekočine, temveč tudi od delovanja ledvic. Količino urina vpliva tudi izločanje tekočine skozi znoj, dihanje ali količina vode v blatu. Povprečna dnevna količina urina za odrasle pa je med 1 in 1,5 litra.

(3) Medenično dno in njegov pomen za kontinenco

Medenično dno si lahko predstavljamo kot obrnjen dežnik, napet med medeničnimi kostmi, ki podpira mehur in druge organe spodnjega trebuha. Mišice medeničnega dna tvorijo zunanji sfinkter z mišičnimi snopki, ki jih lahko zavestno sprostimo za izločanje urina. Skupaj z notranjim sfinkterjem na vratu mehurja ta mišična struktura zagotavlja zaprtje mehurja, kadar je napeta.
V povzetku ima spodnji sečni trakt s mehurjem, sečnico in zapiralnim sistemom dve nalogi:
• Shranjevanje urina
• Nadzorovano uriniranje (mikcija)

Poleg zdravega mehurja in sfinkterjev je za to funkcijo potrebno tudi pravilno delovanje živčnega sistema.

(4) Kaj se zgodi pri izpraznjevanju mehurja

Zaradi elastične mišične stene mehurja začutimo pritisk pri naraščajočem polnjenenju šele po določenem času. Če je sečni trakt zdrav, sistem sfinkterjev med to fazo polnjenja čvrsto zapre iztočnico sečnice.
Če mehur nadaljuje s polnjenjem, sčasoma sproži živčne impulze, ki potujejo po živčnih poteh v hrbtenjači do mikcijskega centra v možganskem deblu in od tam do višjih možganskih centrov. Ko ti živčni impulzi dosežejo določeno moč, jih dojemamo kot nagon po uriniranju. Pri zdravih ljudeh se to običajno zgodi pri polnjenju mehurja od 130 do 150 ml. Če je sečni trakt zdrav, se nagon po uriniranju lahko začasno zatre, dokler ne postane močnejši ali dokler se ne odpravimo na stranišče.

Izpraznjevanje mehurja je mogoče zavestno sprožiti z “ukazi” iz možganov, kar povzroči krčenje mišic mehurja. To prisili urin iz mehurja in odpre notranji sfinkter, medtem ko se mišice medeničnega dna sprostijo. Tako se odpre tudi zunanji sfinkter in urin se izloči. Z nadzorovanjem mikcijskega centra je mogoče začeti izpraznjevanje mehurja tudi pri nizki ravni polnosti in ne samo pri močnem nagonu po uriniranju.
Običajno odrasli potrebujejo izpraznitev mehurja približno štirikrat do sedemkrat na dan, odvisno od kapacitete mehurja, starosti in količine zaužite tekočine. Poleg tega velja za normalno, da odrasli ponoči vsaj enkrat obiščejo stranišče saj morajo zaradi manjše kapacitete mehurja mehur izprazniti pogosteje kot mlajši ljudje.

 (5) Možni vzroki motenj praznjenja mehurja

Kompleksen proces shranjevanja urina in izpraznjevanja mehurja je zelo občutljiv za motnje. Poenostavljeno lahko ločimo štiri vzroke, ki lahko privedejo do težav s inkontinenco:

• Sistem sfinkterja nima več zadostne zapiralne moči.
• Mišice mehurja se krčijo premočno ali premalo.
• Omejitev drenaže (na primer zaradi povečane prostate) v ali izven sečnice ovira praznjenje.
• Prekinitev prenosa živčnih impulzov med mehurjem, hrbtenjačo in možgani je popolna ali delna.

Te funkcionalne motnje v zvezi z uriniranjem imajo širok spekter sprožilcev in vodijo do inkontinence različne resnosti.
Na primer, okužbe sečil, oslabljeno medenično dno ali povečanje prostate lahko povzročijo težave. Spremembe v možganih, presnovne bolezni, poškodbe hrbtenjače ali učinki zdravil lahko prav tako povzročijo motnje.

 (6) Različne oblike inkontinence

Zaradi različnih funkcionalnih motenj se razlikuje med različnimi oblikami urinske inkontinence. Najpogostejše oblike vključujejo stresno inkontinenco, urgentno inkontinenco (pogosto imenovano preaktivni mehur) in prelivno inkontinenco (inkontinenca zaradi kronične zadržanosti urina). V starosti redko pride do šibkega mehurja zgolj zaradi enega samega vzroka, zato se imenuje tudi mešana inkontinenca. Tu igra vlogo več dejavnikov. Poleg urinske inkontinence se lahko pri starejših ljudeh pojavi tudi fekalna inkontinenca, vendar veliko redkeje.
Ne glede na vrsto inkontinence lahko učinkovito pomagamo le, če poznamo vzrok stanja. Zato je pomembno, da zdravnik natančno postavi diagnozo in določi vrsto urinske inkontinence ter prilagodi zdravljenje potrebam bolnika in resnosti težav z mehurjem.

Za to je ključen fizični pregled.

Z ustrezno terapijo in z zanesljivimi izdelki za inkontinenco je mogoče še vedno živeti aktivno življenje.
Naredite prvi korak že danes in se dogovorite za termin pri svojem zdravniku.