Z naraščanjem števila starejšega prebivalstva je pravilna komunikacija v zdravstvu in med negovalci ključnega pomena. Nesporazumi pri zdravljenju velikokrat pojavijo prav zaradi neprimerne oziroma nejasne komunikacije. Kakovostno sporazumevanje in ustrezen odnos med oskrbovancem in negovalcem oziroma med pacientom in zdravnikom pa močno vplivata na izboljšanje rezultata zdravljenja in s tem na večje zadovoljstvo bolnikov.
Pripravili smo nekaj nasvetov, kako lahko na učinkovit način:
- Spoštujemo identiteto vsake osebe in jo v pogovoru dosledno nagovarjamo z imenom ali ustreznim nazivom.
- Kompleksnejše ali posebej pomembne informacije večkrat ponovimo in jih tudi zapišemo na list papirja.
- Strogo se izogibamo infantilizaciji starejših ljudi. Z osebami z demenco se ne pogovarjamo, kot da so otroci (po obliki ali vsebini).
- Pri komuniciranju s starejšimi in njihovi oskrbi varujemo njihovo dostojanstvo; poskušamo se izogniti stigmatizaciji zaradi nekaterih resnih funkcionalnih pomanjkljivosti starejših (npr. na kognitivnem področju).
- Spoštujemo njihovo potrebo po počasnejšem tempu in varujemo starejše pred stresnimi trenutki; predvidevamo počasnejši psihomotorični odziv in slabšo mobilnost.
- Kompleksnejše ali posebej pomembne informacije večkrat ponovimo in jih tudi zapišemo na list papirja.
- Aktivno in taktno preverjamo morebitne komunikacijske ovire (sluh, vid itd.) in ustrezno prilagajamo komunikacijo.
- Da bi olajšali komunikacijo, ostanemo v vidnem polju osebe, govorimo jasno in vzdržujemo očesni stik. V primeru dvoma preverimo, ali se kompenzacijski pripomočki uporabljajo pravilno.
- Ne povzdigujemo glasu, ne da bi preverili sluh osebe; v starosti se razumevanje govora v hrupnem okolju slabša, zato se trudimo, da ne bi »kričali« čez drug pogovor, radio, televizijo, temveč poskušamo odpraviti hrup.
