Hipertenzija

Hipertenzija ali visok krvni tlak pomeni povečan krvni tlak v arterijah in je enak ali višji od 140/90 mm Hg.  Samo v Evropi imamo kar okrog 45% prebivalcev z visokim krvnim tlakom.

Navadno se hipertenzija razvija postopoma skozi več let in največkrat ne povzroča nobenih težav, vendar pomembno poveča tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni kot so možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, odpoved ledvic in prizadetost žil po telesu.

Hipertenzija ločimo na primarno ali sekundarno. Pri primarni hipertenziji (90-95 %) ne znamo pojasniti vzroka, medtem ko je sekundarna hipertenzija (5-10%) odraz neke druge bolezni. Največkrat se pri sladkornih bolnikih razvije tudi hipertenzija ali pa pri bolnikih z motnjami v delovanju ledvic, pri prirojenih srčnih napakah in nekaterih tumorjih.

Dedna predispozicija, starost in spol so dejavniki tveganja visokega krvnega tlaka, na katere nimamo vpliva. Vnos soli v naše telo, psihosocialni stres, povišana telesna teža, kajenje in alkohol pa so ostali faktorji, zaradi katerih se lahko razvije hipertenzija. Slednje lahko zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Dokazano je, da ljudje v obmorskih mestih, ki zaužijejo velike količine soli, ne razvijejo vsi hipertenzijo. Tukaj opazimo začaran krog, da je zopet v ozadju naša genska predispozicija.

Kaj pa je krvni tlak? To je sila, s katero kri pritiska na enoto površine žilne stene in je nujno potreben za delovanje krvnega obtoka.  Arterijski krvni tlak ni stalen, temveč se spreminja med dvema vrednostima:

–          sistolični  ali zgornjii tlak(višja vrednost) – tlak izmerjen med skrčenjem srca

–          diastolični ali spodnji tlak(nižja vrednost) – tlak izmerjen med dvema utripoma, ko se srce polni s krvjo

Krvni tlak si izmerimo z merilci krvnega tlaka, ki nam izmerijo že omenjen sistolični in diastolični tlak podan v enoti »mm Hg«. Idealna vrednost meritve je 120/80 mmHg, pri vrednostih višjih od 140/90 mmHg pa že govorimo o hipertenziji in se poslužujemo zdravljenju ter večkratnemu kontroliranju krvnega tlaka.

V tabeli so prikazane kategorije krvnega tlaka, na podlagi katerih se odloča o zdravljenju

Sistolični krvni tlak

Diastolični krvni tlak

Normalen

≤ 120 mm Hg

≤ 80 mm Hg

Visoko normalen krvni tlak

121 – 139 mm Hg

81 – 89 mm Hg

Hipertenzija 1. stopnja

140 – 159 mm Hg

90 – 99 mm Hg

Hipertenzija 2.stopnja

160 – 179 mm Hg

100 – 109 mm Hg

Hipertenzija 3.stopnja

≥ 180 mm Hg

≥ 110 mm Hg

Izolirana sistolična hipertenzija

≥ 140 mm Hg

≤ 90 mm Hg

Krvni tlak lahko znižate z redno telesno aktivnostjo, z znižanjem telesne teže na normalno, z zmanjšanjem vnosa soli in drugih prehranjevalnih navad. V kolikor to ne zadostuje, lahko zdravnik bolnika s hipertenzijo prične zdraviti z antihipertenzijskimi zdravili:

–          diuretiki (tiazidi)

–          blokatorji receptorjev beta (bisoprolol, karvediol)

–          kalcijevi antagonisti (amlodipin. Lacidipin)

–          zaviralci angiotenzinske konvertaze (perindoprol, ramipril)

–          blokatorji receptorjev  angiotenzina II (sartani)

Pred zdravljenjem in po njem vam bodo izmerili krvni tlak, kajti to je edini način kontroliranja. V kolikor imate težave s hipertenzijo, je priporočljivo imeti doma kakovosten merilec krvnega tlaka, ob tem pa pri merjenju upoštevati zlata pravila:

–          Krvni tlak merite zjutraj ko vstanete, še preden pojeste zajtrk, vzamete zdravilo ali spijete kavo, medtem ko ga zvečer izmerite pred večerjo

–          Nadlaktna ali podlaktna manšeta mora biti vedno v višini srca

–          Med zaporednimi meritvami je potrebno počakati 1-2 min

–          Zapisujte si svoje meritve

 

Urška Kosmač, mag. farm.

brezplačni vzorci za inkontinenco

Naročite brezplačni vzorec inkontinenčnih pripomočkov

Naroči vzorec

Poglejte katalog izdelkov

 

Povezava na spletni katalog

Hitro naročilo

Brezplačno pošiljanje po pošti ob nakupu nad 20,00 EUR.

Izpolni povpraševanje

Kontaktirajte nas

PAUL HARTMANN Adriatic d.o.o.
Letališka cesta 3c
1000 Ljubljana